Večkrat slišim komentarje na delo arhitektov.
Ker gre povečini za povezavo z okoljem, kjer živimo ali delamo, je tu vpletenih veliko čustev in temu primerni so tudi komentarji, naj si bodo pozitivni ali negativni. Ker sem sama arhitekt, se me slišano vedno dotakne in mi da misliti.
Tako kot si težko izberete kompatibilnega partnerja, s katerim se boste razumeli, se spoštovali in ljubili do konca svojih dni (v idealnem primeru), tako je tudi težko najti pravega arhitekta. Zakaj? Če želite, da bo arhitekt oblikoval objekt po našem merilu in ne zgolj po SIST standardih, potem mu moramo pustiti blizu. Moramo mu zaupati svoj način življenja, svoje želje, svoje intimnosti (na stranišču potrebujem stojalo za knjige, ker lahko tam v miru berem; na hodniku med spalnico in kopalnico ne sme biti okna, ker se tu sprehajam nag ipd). Za dobro zasnovo je pomembno, da dovolite arhitektu, da vas spozna in zna iz vas potegniti tudi tiste želje in ideje, ki jih sami niste znali ali zmogli ubesediti. Za vse to, je potrebna pristna vez med naročnikom in arhitektom. Ne da se te vezi izbrati kot kavč. Ne da se je ovrednoti skozi denar (čeprav je znesek pomemben del ponudbe). Lahko se jo pa čuti.
Sama rada veliko investiram v odnos s stranko. Tak način dela je zame izpopolnjujoč. Počutim se dobro, se angažiram v največji možni meri in mi ni problem iti izven okvirjev ponudbe. Ko vidim, da stranki res pomagam, da mi zaupa, da lahko povežem moža in ženo v skupni viziji (včasih je ta del resnično najtežji), vem, da izpolnjujem svoje poslanstvo. Ker to je zame biti arhitekt. Poslanstvo.
Po drugi strani pa sem razočarana, kadar svojega daru ne morem izkoristiti. Kadar vidim, da sem zgolj nepotreben strošek. Kadar sem odlagališče jeze in prastarih napak (nisem kriva, da je objekt nelegalno zgrajen in vedno tega ne morem popraviti). Takrat si želim le čim prej zaključiti projekt, s čim manj energije in s čim manj stroški. Ker stroški vedno bodo. Take stranke bodo moje delo razvrednotile za devetimi gorami in devetimi vodami. In takoj vem, da mojih rešitev ne bodo upoštevali, da bodo delali po svoje, da končni rezultat neestetski in da bodo vsi vprašali. Ja, kjer arhitekt ti je pa to sprojektiral? Zato je res pomembno, da smo arhitekt in stranka povezani. Da vsi vemo, da se trudimo za isto stvar. Da bodo stvari izvedene skladno z načrtom in stranki ne bo potrebno prilagajati rešitev. Da bo otrok, ko bo videl svojo novo sobo vzkliknil >Točno taka je, kot sem si želel! In da bodo starši imeli problem izbrati destinacijo za naslednje počitnice, ker se tako ali tako najbolje počutijo, kar doma.
Pripravila: Andreja Borštnar
